ČLANEK: Jejmo ekološko: konvencionalno je predrago!

KAMPANJA "TRUE COST OF FOOD"


Ste že slišali za kampanjo "True cost of food" (Dejanski stroški pridelave hrane)? Spodbuja idejo, da bi morala cena hrane odražati dejanske stroške, ki nastanejo pri njeni pridelavi, vključno s stroški, ki jih prelagamo na okolje in družbo in jih sami hitro spregledamo. Potrošniki imamo pravico, da smo o tem obveščeni!

sara1

Dodatni stroški globalne pridelave hrane dosežejo do 1,6 bilijona ameriških dolarjev letno

 

Hrana še nikoli ni bila cenejša. Vendar pa v ceni živila običajno niso upoštevani družbeni in okoljski stroški, ki se jih ob nakupu ne zavedamo. Glede na podatke Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), znašajo skriti stroški za okoljsko škodo 700 milijard dolarjev in 900 milijard dolarjev za družbene stroške; skupaj torej 1,6 bilijona ameriških dolarjev. Če bi torej cene živil odražale dejanske stroške, skupaj s družbenimi in okoljskimi, bi bila ekološka živila občutno cenejša od konvencionalnih.

 



 

To je bilo glavno sporočilo kampanje „True cost of food“ (Dejanski stroški pridelave hrane) na tiskovni konferenci Zeleni teden v Berlinu, ki jo je podprla tudi IFOAM (International Federation of Organic Agriculture Movements). V Berlinu je spregovorila tudi bivša nemška ministrica za kmetijstvo Renate Künast, ki je dejala, da bi morali pravi stroški pridelave hrane postati transparentni na prodajnih mestih, kar bi bila prava revolucija – to pa je ravno tisto, kar potrebujemo.

 



 

Pobudnik kampanje je bil Volkert Engelsman, direktor in ustanovitelj podjetja Nature & More/Eosta, ki dobavlja tudi Ekošari. Leta 2015 je uspešno vodil kampanjo „Save Our Soils“ (Rešimo naša tla) – ta je opozarjala na degradacijo naših tal in prsti ter s tem na potrebo po spremembi kmetijskih metod obdelave tal - svojo podporo je izkazal celo Dalaj Lama. Ta kampanja se je nadaljevala v kampanjo „True cost of food“, s katero lahko res celostno prikažemo kakšna je razlika med pridelavo ekoloških in konvencionalnih živil. Dejanski stroški pridelave hrane ne vključujejo samo pridelave hrane, temveč tudi onesnaženje voda, izgubo biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe ter vplive na zdravje.

 



 

Volkert Engelsman pravi: "Če pogledamo številke, postane kristalno jasno, da bi morala biti konvencionalno pridelana hrana precej dražja od ekološko pridelane. Zdaj lahko prikažemo, kako velike so razlike. Kakšni so družbeni stroški in stroški za okoljsko škodo, ki jih predajamo naprej našim otrokom, vnukom in navsezadnje, naravi? Da bodo ta dejstva postala transparentna, smo ustanovili komunikacijsko orodje „True Cost Flower of Nature & More,“ ki potrošnikom omogoča pokukati v te informacije.”

 



 

Markus Arbenz, direktor IFOAM, je na tiskovni konferenci podal zanimiv zaključek: »Voda je onesnažena z nitrati, kmetovalci so osiromašeni, mnoge vrste drvijo k izumrtju… Nihče ne želi, da bi se to dogajalo - a se vseeno vztrajno nadaljuje. Edini način kako to zaustaviti je ta, da stroške onesnaženja nosi tisti, ki onesnažuje, namesto, da breme pade na pleča davkoplačevalcev, kmetovalcev, prihodnjih generacij in seveda na okolje«.

 



 

Predsednik nemških združenj za ekološko kmetovanje Felix Prinz zu Löwenstein je dodal še, da bo prihodnost pridelovanja hrane jasna le v primeru, da bo cena hrane tudi dejansko »odražala resnico«. 

 



 

BioCompany iz Nemčije je prvo podjetje, ki se je odločilo, da bodo cene njihovih izdelkov odražale prave stroške pridelave hrane. Pravijo, da prvi rezultati kažejo, da je ekološko pridelovanje prava izbira!

 

Jejmo ekološko – konvencionalno je predrago!


Zgornja trditev je kar pogumna, saj vemo, da so cene ekološke hrane na trgu trenutno višje od cen konvencionalne. Seveda, saj pri oblikovanju cen niso upoštevani vsi skriti stroški. 


Kje je težava? Konvencionalna hrana je prepoceni!


true cost

Morda se to sprva zdi nekoliko čudna trditev, saj je toliko ljudi na pragu revščine in si žal stežka privoščijo nakup najbolj osnovnih sestavin. A pri ceni hrane moramo pogledati širšo sliko: veliko je namreč skritih stroškov, ki pa jih na koncu, v takšni ali drugačni obliki - plačamo. Samo pomislite na vse zdravstvene težave, ki jih povzroči »slaba hrana«, naša zdravstvena blagajna pa denar lahko črpa le od davkoplačevalcev. Tukaj so potem še podnebne spremembe, onesnaženje vode in mnoge druge težave. Teh stroškov seveda ne plačamo na blagajni v trgovini, zato jih ne opazimo - a bi jih morali: letno so namreč ocenjeni na 2100 milijard ameriških dolarjev (samo pomislite koliko ekološke hrane bi lahko kupili s tem denarjem)!

 

Kje pa je rešitev? V transparentnih številkah!

 V pilotni študiji je Nature & More objavil dejanske stroške za pridelavo limon, pomaranč, ananasa, grozdja, jabolk, hrušk in paradižnika. Dejanski stroški so namreč zelo odvisni od vrste živila, upoštevati pa je potrebno tudi hrano, ki jo zavržemo. Nekaj teh podatkov bomo razkrili že v naši naslednji objavi. Naj tokrat naštejemo le nekaj okoljskih stroškov:


Stroški, povezani s klimatskimi spremembami:

Nanašajo se predvsem na posledice toplogrednih plinov zaradi krčenja gozdov, intenzivne uporabe gnojil in druge obdelave tal. Za naše podnebje je tako bolj primerno kmetovanje, ki »zadrži« ogljik v zemlji, varuje naše gozdove in nasploh vzdržuje zelene površine.


Stroški, povezani s prstjo:

Stroški, ki nastajajo kot posledica erozije prsti. »Poškodovana« prst je za erozijo z vetrom in vodo še bolj dovzetna. Da do tega ne pride, je najbolje za gnojila uporabljati kompost ter saditi rastline z globokimi koreninskimi sistemi. Poleg tega »zdrava« prst omogoča pridelkom boljšo naravno odpornost proti boleznim in škodljivcem.


Stroški, povezani z vodo:

Najbolj očiten strošek je čiščenje pitne vode – odstranjevanje nitratov in pesticidov, ki zaidejo vanjo. Ekološko kmetijstvo porabi manj vode, manj pa jo tudi onesnaži in ne uporablja nevarnih kemikalij. "Zdrava" prst zadržuje tudi več vode in jo je pri pridelavi hrane potrebno dodajati manj.


Stroški, povezani z izgubo biotske raznovrstnosti:

To so zlasti stroški in škoda, ki jo povzročijo kemikalije pri rastlinah in opraševalcih. Opraševalci umrejo in tako se rastline težje oprašujejo, poleg tega pa postanejo same rastline bolj občutljive na škodljivce, izgubijo namreč svojo naravno odpornost. Pri ekološkem kmetijstvu s pomočjo živih mejic, kolobarjenja in varstvom prsti vsekakor pripomoremo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.


Pa poglejmo nekaj številk...

 

voda grozdje

 

 

Pri oceni teh stroškov so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, tudi ekonomije in politike.


Nature & More nam je zagotovil izračune o dejanskih stroških za nekaj pridelkov. Model za izračune je zagotovila FAO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Niso še popolnoma končani, saj je potrebno dodatno upoštevati še stroške, povezane z zdravstvom, ter biodiverziteto. Stroški, ki so torej prikazani zaenkrat, so nižji od dejanskih, a že sedaj zelo visoki. No, tudi to je začetek k razumevanju izjave: »ekološko ni predrago, konvencionalno je prepoceni«, kajne?


Preidimo končno k številkam: prikazali bomo primer pridelave jabolk, grozdja, hrušk, paradižnikov in ananasa.


ANANAS


Stroški, povezani s prstjo, so pri ekološki pridelavi za 805€/hektar letno nižji od stroškov, ki nastanejo pri konvencionalni pridelavi. Če govorimo o stroških, ki so povezani z vodo, je razlike za 202€/hektar letno. Velika razlika je tudi pri stroških, povezanih s klimatskimi spremembami; ekološka pridelava nas obremeni za 2013€/hektar letno manj, kot pa konvencionalen način pridelave.


V tabeli so prikazani še ostali primeri. Stroški ekološke pridelave so od stroškov konvencionalne pridelave manjši za…. (izračunano v €/hektar letno):

 

 

GROZDJE

JABOLKA

HRUŠKE

PARADIŽNIK

PRST

347

1.417

1.417

7.228

VODA

333

269

269

151

KLIMATSKE SPREMEMBE

1.772

592

602

57.481

 

jabolka  

 

grozdje

 

Vse to so dejstva in pomembno je, da se jih potrošniki zavedamo, saj lahko le s poznavanjem problema najdemo tudi njegovo rešitev. Upamo, da se boste naslednjič, ko boste v dilemi, ali kupiti konvencionalna ali ekološka jabolka, odločili za slednje in tudi vi postali del te rešitve. 


Lep pozdrav iz Ekošare!

 

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki